Dan se je pričel z obilnim zajtrkom. Nato pa urno na pedaline. Najeli smo se jih za 1 uro. Vožnja je bila prijetna, saj je bilo morje naklonjeno brez valov. Ogledali smo si lep del obale od Ankarana do Luke Koper. Ali ste že doživeli razredno uro na prvi šolski dan na pomolu v Ankaranu? Ali vas muči 1 september kot 1. šolski dan? Nas vsekakor ne. Izbirati predsednika- predsednico razreda na pomolu ob šumenju morskih valov je vsekakor prijetno dejanje. Tudi šolska pravila ne zgledajo omembe vredne. Ravno tako ne prometni predpisi. Prometne znake smo spremljali na potu v trgovino v Ankaranu. Obnovili smo tudi pravilo desnega in pravilo srečanja. Sledi plavanje v morju. Septembra  je morje toplo. Vsak plavalni zamah nas je navdajal z užitkom. Malce nam že kruli v želodcu, potrebno bo iti na kosilo. Danes še je zadnje kosilo v miru,  saj je prispela šola z 80 učenci. Po prihodu v sobe sledi pisanje dnevnika, ter do 14 ure končno malo prostega časa. Z mislimi smo bili na Vuelti z Primožom Rogličem, ki je vozil 17 etapo in spet oblekel rdečo majico. Na obali spet pestro. V vodi smo poiskali posebne kamenčke. Zmagal je kamen v obliki želvje glave. Nato pa delo po skupinah- plavanje v vodi, balinanje in iskanje školjk. Sledi večerja, odhod v trgovino za popolnitev zalog, ter že skoraj v temi igre na igrišču. Ura se bliža 22. Potrebno bo zaspati. Vendar ne prej, preden mami in družini zaželim lahko noč s telefonom. Počasi postajamo utrujeni. Zapiram oči in se že veselim jutrišnjega dne. Le kaj nam bo prinesel? Nikar vse naenkrat, to izveste jutri. Nočko iz Ankarana. Radi vas imamo.

(Skupno 57 obiskov, današnjih obiskov 1)